Zadnje čase se tako na veliko govori o tem, kdo in kaj je pravi moški. Definicij in želja (tako ženskih kot moških želja) je veliko. Če vtipkate besedo »moški« v Google dobite prbl. 6.760.000 rez. (0,49 sek.) zadetkov, če vpišete »man« pa dobite prbl. 6.540.000.000 rez. (0,60 sek.) zadetkov. Samo, če vtipkate besedo moški. Kaj se šele zgodi, če vtipkate različne kombinacije s to besedo.
Definicija kaj in kdo je PRAVI moški zame ne obstaja. Toliko kot je žensk na zemlji, toliko je definicij in toliko je želja. Kakšnega moškega si želim??? Ni ga na zemlji takšnega, ki bi si ga lahko »ustvarila«, sploh če se zavedamo, da so naše želje neskončne. Da se neprestano spreminjamo in rastemo. Da se neprestano spreminja naše mišljenje in s tem naša pričakovanja, zahteve, želje idr., če se lahko izrazim v tem jeziku.
Strinjam se da, so trenutne okoliščine v današnjem družbenem sistemu del evolucije. Vemo, da so bile ženske v preteklosti podrejene in zaničevane, zlorabljene, ipd. Poznamo emancipacijo ženske, ki pa je kar krepko zašla s prave smeri (beri tekmovanje ženske z moškim), kar se meni osebno zdi diskriminatorno za oba spola.
Ampak jaz imam vseeno »pravega« moškega. V tem trenutku točno takšnega kot sem si ga želela in kot mi v tej situaciji ustreza. Pa ni padel z neba. Prav tako ga nihče ni postavil v moje življenje. Nisem mahala s čarobno paličko in čarala, čeprav je včasih izgledalo tako. Tega moškega sva naredila OBA. JAZ in ON. S svojim zavedanjem in vlaganjem vsak vase in v najin odnos. Z zavedanjem, da popolnosti ni in da je vse popolno. Točno takšno kot je v tem trenutku. Ne tako kot bo jutri ali je bilo včeraj. Ampak tako kot je ZDAJ.
Pa moj moški ni gorila, ne udarja po mizi in ne dela red po hiši. Ni kosmat, ni zaraščen kot »pra – moški«. Moj moški ne deli na JAZ in TI. Moj moški ni tisti, ki tipičnih ženskih opravil ne bi opravljal (relativno je, kaj je v današnjem družbenem sistemu tipično žensko opravilo). Moj moški ni tisti, ki bi doma ležal in držal zgolj noge na mizo, jaz pa bi se lomila na pol, da bi preživela najino družino in poskrbela za čisti dom. Moj moški je tisti, ki poskrbi tudi za vse to, kadar mene ni doma. S tem mi pokaže spoštovanje, jaz pa čutim varnost. Mojemu moškemu sva pomembna midva. Dovoliva si biti jaz moški in on ženska, ko se v nama prebudi nasprotni spol, kot opeva Lana Praner in gospodje v svojih kanaliziranjih, da v nas bivata ženski in moški del.. Yin in Yang ali Animo in Animus, kot pravi Jung.
»Moški (jang) in ženska (jin) sta nasprotna vidika bivanja, izključujoča, polarna, hkrati pa se dopolnjujeta – sta komplementarna, sta si v oporo, soodvisna, eden brez drugega ne more obstajati. Izhajata drug iz drugega in sta drug drugemu vzrok in posledica.« (U. Petan, terapevt)
»Anima in animus sta umetna izraza, ki po Jungu izvirata iz duševnega življenja moškega in ženske. Medtem ko anima označuje žensko energijo v moškem, animus označuje moško energijo v ženski. Oba imata lahko veliko različnih obrazov. Na poti individuacije, ki je v bistvu razvoj človekovega ega, bi morala tako moški kot ženska kultivirati svojo animo oz. animus. Kultivirati animo oz. animus pa pomeni spoznavati samega sebe s poglabljanjem vase. Kultivirana anima in animus sta pomembna, ker med drugim predstavljata pogoj za uspešno prijateljstvo oz. partnerstvo med moškim in žensko, opozarja dr. Magdič.
Razumem, da se boste nekateri strinjali z mojim zapisom, drugi se ne boste. Prav tako se boste nekateri strinjali, da ženska naredi moškega, drugi se ne boste. Pa v bistvu to ni moja stvar in moj zapis ni namenjen temu, da bi iskala somišljenike, čeprav vsakemu godi, da ima več privržencev kot ne.
Moj zapis je namenjen tistim ženskam, ki iščete prave moške in tistim moškim, ki ste zmedeni, kako biti v današnjem družbenem sistemu, ko je toliko tekmovalnosti med spoloma, pravi moški. Moj zapis je zgolj moje mnenje. In moje življenje.
Pravi moški se bo pojavil takrat, ko bo zraslo naše zavedanje, da je smiselno delati na sebi in se prilagajati v odnosu. Ko se bomo vsi zavedali, da je tekmovanje med spoloma popolnoma nesmiselno, ampak je bolj pomembno biti ENO. Družba nam danes ponuja različne možnosti za preživetje, Ni tako kot včasih, ko je bil moški tisti, ki je preživljal družino in ženska tista, ki je skrbela za dom in otroke. Danes žal (!?) ni več tako. Zatorej je danes nesmiselno strogo deliti vloge na moške in ženske, ker s tem tvegamo samo lasten obstoj v odnosu. Ogrožamo sebe in svojega partnerja. Strinjam se, da je potrebno gojiti žensko v ženski in moškega v moškemu, kar ne pomeni, da moramo nasprotni pol popolnoma zanikati. Vemo, kaj se zgodi, kadar zanikamo.
Jaz kot ženska sem sveta in tega mi noben moški ne more vzeti, prav tako se lahko ženska trudi na vse pretege in nikoli ne bo imela kar ima moški. NIKOLI! NEMOGOČE!
Da ne dolgovezim preveč, ker je velika večina naravnana na to, da prebere le stavek ali dva...
Jaz poskušam biti najboljša verzija same sebe in moj moški poskuša biti najboljša verzija samega sebe. Jaz se zavedam, da se spreminjam in izoblikujem ves čas, prav tako se tega zaveda moj moški. Zavedava se, da ga ni odnosa, kjer se ne bi kresalo in kjer se ne bi cedila med in mleko. Zvedava se, da je vedno VSE. Da je vedno tisto, kar midva hočeva in želiva, da bi bilo. Zavedava se, da »brez dela ni jela«. Zavedava se, da je partnerski odnos nedokončana zgradba, ki jo je potrebno ves čas graditi in kdaj kaj tudi obnoviti, ko se zruši. Zavedava se, da je potrebno ves čas delati/graditi. In takrat ko se zavedava, ne garava.
In ja! Moj moški je PRAVI MOŠKI, ker mu je zame mar. Ker me ceni in spoštuje. Ker mi kdaj »pedena« spredaj in zadaj, Ker mi pokaže, da sem na prvem mestu, da sem kraljica in da me upošteva, priznava... Jaz pa tega ne zlorabljam!!! Zahtevam kdaj! Tudi prosim! Si želim in hočem! Vendar ne zahtevam, da mi prinese Triglav v naročje, ne zahtevam nepojmljivega bogastva, ne zahtevam nenehne pozornosti, ne zahtevam nemogoče pa imam popolnoma VSE!
Vse to imam/imava, ker ne deliva na JAZ ŽENSKA, TI MOŠKI. Vse to imava, ker SVA. ZDAJ!
